Univerza v Mariboru je skupaj s Pokrajinskim muzejem organizirala okroglo mizo Dediščinska znanost in podnebne spremembe, katere namen je bil spodbuditi različne deležnike k povezovanju in izvajanju interdisciplinarnih raziskav, ki bodo prispevale odlične raziskovalne rezultate in inovacije na tem področju, hkrati pa izboljšati prenos znanja med raziskovalnimi organizacijami in javnimi organizacijami na področju dediščine.

Zbrane je nagovoril rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič in ob tem dejal: ” Celostno ohranjanje, razumevanje in trajnostno upravljanje kulturne dediščine je možno le z usklajenim sodelovanjem med javnimi, institucionalnimi in zasebnimi deležniki. Podnebne spremembe in z njimi povezana tveganja in morebitne priložnosti so izpostavili nujnost in širino raziskovalnega povezovanja na tem področju v Sloveniji, kjer trenutno ni urejenega financiranja, ki bi omogočalo interdisciplinarno povezovanje med naravoslovno-tehničnimi, humanističnimi ter družboslovnimi vedami. Rektorska konferenca je 15. januarja 2023 podprla oblikovanje Programa nacionalnih raziskav (PNR) na področju »Dediščinska znanost in podnebne spremembe«, v smislu kreiranja interdisciplinarnih in komplementarnih raziskav na tovrstnem področju. Raziskovalci na Univerzah v Mariboru, v Ljubljani, na Primorskem ter v Novi Gorici so med vodilnimi v Sloveniji in v Evropi na področju dediščinske znanosti, za uspeh nacionalnega programa pa je nujna enakovredna vključitev vseh raziskovalnih, dediščinskih in odločevalskih organizacij.”

Udeležence sta nagovorili tudi gostiteljica dr. Mirjana Koren, direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor ter posebna gostja dr. Johanna Leissner, predstavnica Inštituta Fraunhofer v Bruslju in koordinatorka ekspertne skupine Odprte metode koordinacije na področju podnebnih sprememb in kulturne dediščine.

Predstavljena je bila ambicija štirih slovenskih univerz, ki so se na pobudo rektorske konference združile z namenom, da povežejo akterje na področju raziskovalne dejavnosti iz vseh ved, ki lahko podprejo raziskave vpliva podnebnih sprememb na dediščino. Dediščinska znanost je namreč interdisciplinarna domena raziskav dediščine in črpa znanja s področij humanističnih, družboslovnih, naravoslovnih, inženirskih in drugih ved in tako nudi primeren okvir za tovrstne raziskave.

V razpravi o aktualnih vprašanjih in izzivih na področju dediščinske znanosti v povezavi s problematiko podnebnih sprememb, so sodelovali:

• dr. Zrinka Mileusnić, Oddelek za arheologijo, Fakulteta za humanistične študije UP
• dr. Lidija Fras Zemljič, Fakulteta za strojništvo UM
• dr. Matej Bračič, Fakulteta za strojništvo UM
• Ines Vodopivec, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana
• Tanja Hohnec, Zavod za zaščito kulturne dediščine Slovenije
• Alenka Černelič Krošelj, Skupnost muzejev Slovenije, Posavski muzej Brežice
• Irena Porekar Kacafura, Pokrajinski muzej Maribor
• Jasna Fakin Bajec, ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije

 Okroglo mizo je moderiral prof. dr. Matija Strlič, profesor dediščinske znanosti na University College London (UCL) in profesor analizne kemije na Univerzi v Ljubljani ter predsednik Programskega odbora slovenskega vozlišča Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost, ki je dejal: ” Z današnjo okroglo mizo torej začenjamo dialog prav z namenom vključevanja in povezovanja na regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. Če so raziskovalna vprašanja v dediščinski znanosti pogosto zasidrana v humanistiki in družboslovju, pa so raziskave vedno intenzivno interdisciplinarne z učinki v javnih organizacijah in družbi. Le s širokim konsenzom lahko uspešno naslovimo globalne izzive, kot so prav podnebne spremembe.”

Ob zaključku okrogle mize je zbrane nagovoril tudi Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo.